Prezračevalnik za travo je vrsta orodja ali stroja, ki je namenjena za izboljšanje zdravja pa tudi kakovosti trate z zagotavljanjem pravilnega kroženja zraka in vode v tleh. Tovrstna naprava pomaga pri zbijanju prsti, ki omejujejo pretok zraka, vode ter hranilnih snovi, in sicer vse do korenin trave.
Praviloma je prezračevalnik za travo narejen iz konic, zobcev ali votlih cevi, ki prodirajo v zemljo in na takšen način ustvarjajo manjše kanale oziroma luknje. Na voljo sta dve vrsti prezračevalcev, in sicer ročni prezračevalnik in mehanski prezračevalnik.
Kaj je značilno za ročni prezračevalnik za travo?
Ročni prezračevalnik trave je vrsta ročnega orodja, ki pa zahteva precej fizičnega napora za delovanje. Navadno ima trdne zobce ali konice, ki se jih potisne v zemljo, in sicer tako, da stopite na orodje in potem ročno ustvarjate prezračevalne luknje.
Za mehanske prezračevalnike trave je značilno, da so pogonski stroji, s katerimi je lahko sam proces prezračevanja bolj hiter in bolj učinkovit. Slednje koristi zlasti pri večjih površinah. Na voljo so pohodni ali pa vlečni, opremljeni pa so z različnimi mehanizmi, kot so koničasti, rezinski ali pa jedrni prezračevalniki.
Prezračevanje kot del rednega vzdrževanja trate
Prezračevalnik za travo pomaga pri izboljševanju drenaže tal, pri zmanjševanju nabiranja slame, pri spodbujanju razvoja korenin in ne nazadnje pri izboljševanjem splošnega zdravja ter vitalnosti trave.
Na sploh se prezračevanje zelo pogosto priporoča kot del rednega vzdrževanja trate. Slednje predvsem velja za vse tiste trate, ki imajo stisnjeno zemljo, prav tako za tiste, ki kažejo znake slabe rasti ter vpijanja vode.
Kaj pa je značilno za strojne prezračevalnike?
Medtem ko ročni prezračevalnik za travo velja za manjšo napravo, ki od vas zahteva kar nekaj fizičnega napora, za strojne velja, da jih poganja motor. Ti lahko pokrijejo večo površino, prodrejo bistveno globlje in so tudi bolj učinkovita izbira.
Lahko rečemo, da je strojni prezračevalnik trate odlična izbira za večje površine ali pa za komercialno uporabo. Seveda pa je izbira med ročnim in strojnim prezračevalnikom predvsem odvisna od velikosti trate, osebnih preferenc, proračuna in ne nazadnje tudi od želene ravni truda ter učinkovitosti.
Kdaj je potrebno kositi travo?
Če so sedaj še niste imeli prilike urejati okolice svojega doma, sedaj pa ste primorani, ste se verjetno med drugim vprašali tudi, kdaj kosimo travo.
Na splošno je košnja trave odvisna predvsem od vremenskih razmer. Kosimo jo v času rasti. Pokositi pa jo je treba tedaj, ko doseže od 8 do 10 centimetrov višine. Pametno pa je, da pred prvo košnjo trato nekoliko močneje pograbite z grobimi grabljami. Na takšen način boste namreč s površine trate odstranili post oziroma odmrle travne bilke.
Kdaj košnja trave ni priporočljiva?
Ni ključno samo, da se vprašamo, kdaj kosimo travo, temveč tudi, kdaj je ne smemo kositi oziroma kdaj je ni primerno kositi. Košnja trave praviloma ne bi smela potekati v jutranjem času, ko je trava še rosna. Prav tako ne direktno po dežju.
Dejstvo je, da vlažna trava košnjo lahko zelo oteži. Pokošena trava se v tem primeru lepi na kosilnico, z njo pa se prenašajo tudi glivične bolezni trave. Pomembno je vedeti, da po mokri ali s slano prekriti travi ne hodite.
Najpogostejše napake pri prvi košnji
V primeru da košnja trave poteka prepozno, ko je trava zelo visoka, se travišče lahko močno osiromaši. S košnjo previsoke trave lahko razredčite sestoj travnih vrst. Slednje seveda velja tudi za prenizko košnjo.
V času sezone košnje je trato potrebno pokositi vsak teden ali pa vsaj na deset dni. Obenem pa se je potrebno vprašati še, kdaj je trato potrebno prezračiti.
Ustrezen čas za prezračevanje trate
Primeren čas za prezračevanje trave je spomladi, ko trava prične intenzivno rasti. To je po drugi ali pa po tretji košnji. Za prezračevanje je značilno, da z vilami ali pa s posebno vrsto orodja luknjamo tla na trati. S tem lahko na zelo učinkovit način prezračujemo, kar seveda dobro pripomore, da do travnih korenin lahko pride precej večja količina zraka.
Zračenju pa praviloma sledi še tako imenovano peskanje. S tovrstnim postopkom v novo nastale odprtine spravimo kremenčeve peske. Sam postopek lahko bistveno pripomore k izboljšanju strukture tal, prav tako k okrepitvi travne korenine.
V povezavi s košnjo trave, prezračevanjem in podobnim lahko veliko koristnih napotkov prejmete tudi na spletu.